TOBIASOVO GRADIVO

Poletna novoenergijska konferenca

Predstavlja Adamus Saint-Germain, kanalizira Geoffrey Hoppe

Predsavljeno Crimson Circlu

17. julija 2009

www.crimsoncircle.com

Prevod: Darja Hajdinjak

Jaz nisem Gospod Germain. (mnogo smeha, ko Adamus namigne na pesem, ki jo je ravnokar zapela Anders Holte, z naslovom “Vsakdanji svetnik”) Jaz sem, ki sem, Adamus Saint-Germain, ali boljše izgovorjeno Adamus Saint-Germain (izgovorjeno s francoskim naglasom), zares. Kakšno veselje je biti tu z vsemi temi Šaumbrami na ta dan.

Zadnje čase sem bil malo zaposlen. Opravičujem se čisto vsakemu od vas, da nisem preživel nekoliko več časa z vami. In, da veste, jaz nisem noben ‘vsakdanji svetnik’, dragi moji. (mnogo smeha) Jaz sem Adamus. (še več smeha) Lahko bi vam povedal dolge zgodbe o vsakdanjih svetnikih, in no, zato jim pravijo vsakdanji. (še več smeha) Oni so precej brez vrednosti. (smeh) Jaz sem diamant. (še več smeha, Adamus se hihita)

A v zadnjem času sem bil malo zaposlen. Mnoge, mnoge od vas sem spremljal na vašem potovanju na ta vrh gore, se vam prikazoval, a naše včasih nočne, skoraj dnevne pogovore, sem nekoliko zanemaril. Bil sem v procesu pomoči Tobiasu pri ponovnem rojstvu. Oh, in ne podcenjujte težavnosti tega, da vzameš starega mrtvega Žida in ga spraviš v telo desetletnega fanta! (mnogo smeha in ploskanja) Potrebno je vse, kar imava Kuthumi in jaz, da ga spravimo nazaj v Sama!

Veste, dejansko, rojstvo je mnogo težje kot smrt, mnogo bolj travmatično. Smrt je enostavna. Ko premagaš začetni strah, se znajdeš na drugi strani, ponavadi obkrožen s tistimi, ki jih ljubiš in poznaš, z zelo prijetnim okoljem, osvobojen fizičnega telesa. Dejansko je olajšanje. Rojstvo … rojstvo je travmatično. Veš, da imaš pred seboj dolgo potovanje. Veš, da bo tam mnogo pozabljenja. Veš, da boš moral pretrpeti veliko stvari od veliko ljudi.

Tako da, čeprav danes Tobias prihaja sem gor in govori o vračanju – in zares, on se tega veseli – tudi on gre skozi svoje borbe, kako je reintegrirati se v tisto telo. Hvala bogu je obšel dejanski fizični porod. A vseeno, tu je del njega, del njegovega duha, ki se upira … upira; del njega, ki se spominja, kako je biti človek – težav in bolj kot vse drugo, pozabljivosti, ko prideš nazaj v človeško telo.

Torej, zaposlen sem bil s tem, toda kakšna čast je biti tu z vami sedaj.

Nekoliko bom spremenil razpored to popoldne, kajti sprememba je dobra stvar, kajti opazoval sem energije tukaj v zadnjih nekaj dneh. Čutil sem v vsakega od vas. Delil sem življenja z mnogimi od vas. Dobro vas poznam. Opazoval sem energijo tega srečanja, zakaj ste tukaj, skozi kaj greste sedaj v svojem življenju.

Samozavest

Ena stvar, ki jo vem za vsakega tukaj – brez razlike – da ste imeli življenja, ko ste bili zelo, zelo samozavestni, ko ste bili arogantni. Imeli ste življenja, ko ste bili mogočni, ko ste nadzorovali druge ljudi, ko ste imeli ogromno bogastvo, ko ste bili slavni. Da, vsak od vas. Nekateri od vas delujete nekoliko boječe sedaj, ampak jaz vas poznam. Videl sem ta vaša življenja.

Oh, bila so veličastna življenja, zares. Bila so neke vrste klasična ali razpoznavna življenja, ko ste imeli to moč in to spoštovanje, to zaupanje vase. Oh, razumem, kako je, tudi jaz sem to imel. Toda prebolel sem to. (smeh, Adamus se hihita) Oh, drage Šaumbre, rad se hecam z vami.

Videl sem to samozavest, ki ste jo imeli v preteklosti. Sedaj ste prišli v to življenje, in nekateri od vas, da, nekateri ste prinesli to samozavest s seboj. Nekateri od vas pa ste jo popolnoma pustili za seboj, rekoč, da ne boste imeli še enega takega življenja – ne ko ste imeli tisto človeško aroganco, ne ko ste imeli tisto pretirano samozavest. Toda sedaj sedimo tu in jaz opazujem, kaj se dogaja, kaj se dogaja znotraj vas; eno od bistvenih vprašanj je samozavest. Strgana je bila z vas. Odtrgana je bila stran od vas in kar je je ostalo, se ponovno trga.

Samozavest je zanimiva stvar. Je večinoma umetna. Samozavest je način, kako ste sebe razumeli kot človeka. Zgradite svojo samozavest, zgradite to ploščad ali osnovo vaše iluzije človeka. Včasih je samozavest način poveličevanja svoje človečnosti. Da, včasih je pristen ponos zaradi vaših dosežkov, pristen ponos, ker ste dosegli svoje cilje ter dosegli velike mejnike, toda ponavadi je to umetna osnova. Kar se dogaja sedaj, ko ste v tej veliki pretvorbi iz navadnega človeka v resnični božanski jaz – ta samozavest se trga stran, in to boli.

Poskušate se vrniti nazaj k njej. Poskušate ponovno zgraditi svojo samozavest. Mogoče poskušate nabrati nekaj denarja ali napisati knjigo ali napisati glasbo, in ko ne dobite reakcije, ki ste jo želeli, vaša samozavest pada nižje in nižje. Trga se stran. Čutite obup – “Kako naj se ponovno poistovetim sam s seboj? Kako naj ugotovim svojo vrednost? Kako naj ponovno dosežem kakršnokoli stopnjo identitete?” In poskušate se vrniti z grajenjem svoje samozavesti, poskušate poustvariti ali zgraditi tisto staro iluzijo samega sebe. In vi veste, da se to ne bo zgodilo.

Samozavest je umetna. Samozavest je način doživljanja samega sebe kot človeka, toda ne končno kot božanskega bitja. Samozavest, ki ste jo nekoč imeli, samozavest, ki se trga iz vas točno sedaj, se nadomešča z nečim drugim – zelo, zelo drugačnim, a veliko lepšim, veliko bolj razsežnim. Nadomešča se z Zavestjo bivanja – vašega bivanja.

Zavedanje bivanja

Resnično zavedanje bivanja ne potrebuje samozavesti. Ne rabi povezovati sebe z določenimi dosežki – denarjem v banki, dobrim izgledom, uslugami drugih ljudi, močjo, naslovi, položaji – vse to je lažna samozavest.

To, v kar se sedaj premikate, je popolno zavedanje vašega bivanja. Ne rabi poveličevati samega sebe. Enostavno je. Ne potrebuje čaščenja svojih dosežkov, ne potrebuje jih za dokazovanje samega sebe. Pristno zavedanje vašega bivanja ne rabi spremljati ali zapisovati, kaj ste naredili, kje ste bili, služb, naslovov, ali česarkoli drugega. Zadovoljno je v sebi. Zavedanje bivanja je novoenergijska samozavest. Ne potrebuje ničesar drugega. Ne rabi se hraniti, ne rabi graditi, ne rabi iskanja vedno novih načinov za identificiranje samega sebe. Je, kar je.

In začuda, v tem stanju je-nosti, v katero prihaja vsak od vas, tisto kar bi sedaj imenovali vaši dosežki ali vaše sposobnosti, nenadoma postane zelo naravno. Ni vam treba delati na tem, da bi nekaj dokazali. Enostavno je. To je naravni rezultat zavedanja vašega bivanja.

Ni vam treba kopičiti denarja. Ni vam treba poiskati nobenih novih načinov za poveličevanje samega sebe. Enostavno se zgodi. Vi postanete poveličani preko tega, da se zavedate svojega bivanja.

In nenavadne stvari se dogajajo. Popraskate se po glavi in rečete: “Se pravi, da sem se v vseh tistih življenjih boril, izzival, šel skozi težave, šel skozi bolečino in stres – vse za to, da bi prišel do stvari, ki so popolnoma naraven rezultat zavedanja svojega bivanja.” Da, absolutno.

Zdi se kot protislovje, a dejansko ni, kajti v to novo Zavedanje bivanja vi prinesete tudi vse stare energije stare samozavesti. In sedaj pridejo sem, da ustvarijo, kar ste prej vedno poskušali ustvariti, in to naredijo naravno. To naredijo brez kakršnegakoli pritiska. To naredijo brez kakršnegakoli izziva. Enostavno se zgodi.

Sedaj se zgodi še ena nenavadna stvar. Če je na tej točki še kakšen ostanek starega človeškega jaza, dejansko pogreša izzive. Pogreša igro. Pogreša občutje, kako se je treba naprezati in se boriti, da se dokažeš. Občasno se pojavi tendenca, da si želite iti nazaj in rečete: “To hočem narediti na star način, ker je bilo nekako zabavno.”

Vi se ne smejite. (nekaj smeha, Adamus se hihita)

Toda tudi to hitro mine, in vi se zaveste naravnega toka. Zaveste se, da vse enostavno pride k vam. To enostavno pritegnete k sebi. Enostavno je tu. Ni razloga, da bi to naredili na težji način. Duh ni nikoli zahteval, da mora biti težko – vi ste. Duh nikoli ni hotel, da je to izziv za vas, toda vas je izziv očaral. Očarala vas je ta celotna igra. Toda kot sedaj vidim v vsakem od vas, ste s tem končali. Pripravljeni ste, da se premaknete naprej.

Premikanje energije

To, kar bi rad naredil to popoldne v našem srečanju, namesto veliko predavanja, želim iti v gibanje, v občutenje. Veste, ta samozavest, ta staroenergijska človeška samozavest, ki ste jo imeli, izginja. Ali se bo raztopila stran, ali pa bo strgana stran, ker ste sprejeli odločitev. Sprejeli ste odločitev, da greste sedaj skozi ta proces vstajenja. Sprejeli ste odločitev, da podrete staro ogrodje starega človeškega jaza, in del tega ogrodja je stara samozavest.

To, kar bi rad naredil do konca našega srečanja, ko začnemo malo premikati energijo tukaj je, da dovolimo tej samozavesti, da se naravno odstrani. Prenehajte se truditi, da bi jo zadržali. Prenehajte se truditi, da bi si prilastili sebe preko svojih dosežkov. Prenehajte se truditi, da bi ponovno ustvarili samozavest v sebi, ki je zares umetna. Spustite to. Spustite to.

To je pomembno veliko naročilo, kajti del tega starega človeškega jaza, ki ga še vedno nosite s seboj, se hoče še vedno držati tega, še vedno ga je strah, kaj se bo zgodilo, če ne boste imeli nič samozaupanja vase. Toda drage, drage Šaumbre, spustite to staro samozavest. Naj jo nadomesti zavedanje vašega bivanja.

Torej, ko gremo skozi premikanje energije to popoldne, dovolite sebi gibanje. Si upam reči, da to poimenujte ples, kajti nekateri od vas se lahko prestrašijo in zbežijo skozi vrata – zaklenite vrata, takoj sedaj. (smeh) Dovolite si gibanje, karkoli že to pomeni. Če sedite na stolu, ga malce premikajte. Vstanite, in dovolite gibanje. Dovolite svojim stopalom gibanje, dovolite svojim rokam gibanje – karkoli. Če se premika le vaša glava, če je to vse, kar zmorete, ji dovolite gibanje.

Pustite tej stari samozavesti, da se naravno raztopi – ker tako ali tako odhaja. Ni več treba, da se jo raztrga. Vidim, da greste skozi ogromno žalosti in strahu, ko se ta stara samozavest ruši. Pustite ji, da se naravno raztopi. Pustite ji, da se naravno odmakne, in ko to storite, dovolite Zavedanju bivanja – vašega bivanja – da pride noter.

Kaj to pomeni? To se neke fine besede. Kaj je to Zavedanje bivanja? To je Jaz sem. Je sprejemanje samega sebe brez potrebe po grajenju samozavesti ali umetnih ploščadi. Je razumevanje, kot je rekel Tobias danes bolj zgodaj, da niste naredili nič narobe, niti najmanj. Včasih je vaša perspektiva tega, kar delate, precej zanimiva. Na vse to gledate z zadnje strani, namesto od zgoraj.

Čez nekaj trenutkov bom prosil moje drage prijatelje Yoham (glasbena skupina), da nastopijo. Prosil jih bom, naj – kako že vi rečete – popustijo zavore, se odprejo, zarolajo. (občinstvo ploska in navija) Tukaj ne bomo igrali uspavank, čisto bomo padli noter! (smeh)

Rad bi razložil, preden se Yoham poda na to potovanje z vami, da Gerharda poznam že zelo dolgo. On je bil glasbeni mojster v eni od mojih Šol misterijev. Razumel je popolno duhovno esenco glasbe. In glasba je bila ena najpomembnejših stvari, ki smo jih delali v Šolah misterijev. Vsak se je moral naučiti igrati na nek instrument in peti, kajti pride trenutek, ko besede ne zadostujejo več, ko govorjenje ne naredi ničesar več, razen da gre direktno v vaše možgane. Zato je vsaka Šola misterijev, ki smo jo imeli, imela poudarek na glasbi.

In moj dragi prijatelj Gerhard, ki je marsikaj pretrpel z mano skozi čas – oh, še vedno je malce jezen zaradi določenih stvari (smeh), in nekoč je pisal pesem o meni, ki je bila bolj psovka na moj račun kot pa blagoslov, kot Anders – toda njegova glasba je bila vedno čarobna, vedno duhovna. Dejansko sem slišal, da je sedaj napisal knjigo, ki bo tukaj predstavljena – kratka mala reklama zate, da boš lažje prebolel tisto staro zamero med nama (smeh) – toda sedaj je na voljo, in gre za esenco svete glasbe.

Torej bom prosil Yoham, da sedaj pridejo sem gor in jaz bom plesal tam med vami – zagotovo ne skozi Cauldreja, našel bom druge noge, skozi katere bom plesal. (smeh; Linda pravi: “Lepo se obnašaj.”)

Torej, trideset minut, da si damo duška. Trideset minut, da pustimo stari samozavesti, da se raztopi in dovolimo tej novi energiji Zavedanja bivanja, da vstopi.

Dovolite, da se zgodi, drage Šaumbre. Kakšno popolno mesto na vrhu te gore, s Šaumbrami, na tem varnem in svetem mestu, in z glasbo Yohama.

In s tem, bilo mi je v veselje. Ni mi treba več predavati. Dovolite si biti.

Jaz sem, ki sem, Adamus Saint-Germain.

(Aplavz, ko Yoham prične z glasbo)